http://excalibur85.blogspot.com

World

2011-04-13T11:15:00.005+02:00

Everything is fragile.

People we love,

Life we live,

Health we have,

The sun we see,

The moon that we share.

Nothing lasts forever.

It will all end.

Someday.

It saddens me to see so many hate, humiliations,

racism, wars, killings, fightings, insults, exploitations..

What is the point of all that?

Why are we all so very different but the same under the skin?

Wouldn't it be nice to live without fear?

To live in prosperity?

To love and to be loved?

To give and to recieve?

To help and to be helped?

To care and to be cared?

I cannot understand this world.

Everything depends on a piece of paper.

A paper, people named money.

How can a tree decides how will you live?

How can a piece of stone makes you rich, just because it's rare?

How can a shiny metal brings you fortune even if your soul is rotten as it can be?

Why are all these objects more important than human lives?

What about human happiness?

And above all...

Why does all that decide if you will eat or starve?

This world just doesn't make any sence.

For my dad

2010-07-19T09:45:00.001+02:00

I wonder how do you live each day,
how hard must it be for you,
to be surrounded by people who don't care.

Do you feel sad?
Are you angry?
Do you feel forgotten?
Do you cry when you are alone?

... I wish I could help you...

I so very much wish to help you,
to make you feel alive,
to take you somewhere where we could laugh,
just like in the old times...
To erase all your problems,
to see you and mum, happy...

I hope that someday all your problems will go away,
I hope you will feel free again.

Help me to let me help you,
because only then you will know,
that you are not alone,
that there will always be someone who cares for you,
and who would do everything to thank you,
for all the sacrifices you did,
to make my life better.

Don't forget,
you're my hero!

~ALL RIGHTS RESERVED BY R.S.~

8

2008-06-18T04:24:00.004+02:00

Čas teče in z njemu tudi najini življenji,

Morda ne tako zelo hitro,
Morda ne tako zelo počasi…
Rad bi ustavil čas za naju dva,
A to žal ne znam.

Rad bi bil vsemogočen,
Ti brisal grde spomine,
Odpravil vse tvoje skrbi in težave,
A te sposobnosti žal nimam.

Ne želim si, da bi te vedno ljubil,
Ne želim si, da bi ti bil vedno zvest,
Ne želim si, da bi bil za vedno tvoj,
Ne želim si, da bi ti bil vedno v oporo,
Saj sem ti vse to in ti vedno bom,
To kar sem in kar predstavljam,
Si ne morem več želeti.

To je pesem, ki ne potrebuje rim, da upa, da je lepa,
To je pesem, ki govori o tebi in o meni,
To je pesem, ki te je pustila brez solznih oči,
Saj nje avtor sem jaz,
Oseba zaradi katere ne boš nikoli jokala.

A

2007-11-23T09:26:00.001+01:00

When I was younger tears were in my eyes all the time,
My life was a big mess and all what happened, wasn't fine,
Sometimes late at night I was dreaming still awake,
Trying to forget why everyone I loved, was a mistake.

Nothing seemed right, on my face was a smile but that wasn't true me,
There wasn't a person who could truely see,
What's behind this smiley face,
And how my body is trembling for a warm embrace.

The rain was the tenderness I had on my skin,
And every kiss I got, wasn't love but a sin,
None, I had none to have, just me and my broken heart, healing,
But it was too late, I already lost that loving feeling.

Until like a storm, cutting the sky, you changed my life,
It felt so good, warm feeling in my heart, no it wasn't a stabbing knife,
Running through me..no.. it was you.. your love, your words, your eyes,
They saw true me, the master of the disguise,
But I was so afraid of kissing you 'cause I didn't want to hurt anymore,
Before you, I didn't have a reason to live for.

Everything is different now, you're here, with me, I want you forever,
Leave you never,
Because I love you so much that without you I can't live,
My whole life, to you, I wanna give,
And once.. in my arms, holding something ours,
With a memory how we were making love for hours.

~ALL RIGHTS RESERVED BY R.S.~

A

2007-11-19T09:44:00.001+01:00

Iskal sem obraz, ki bi ga ljubil,

Ljubezen, ki je nebi izgubil,
Objem, ki bi me grel,
Veselja obilo, ustnice ljubeče na sebi imel,
Eno samo dekle, s katero rad bi živel.

You came and stopped me from crying,
Only you prevented my heart from diing,
Under stary sky, making love, our souls satisfiing.

Ali veš kako zelo te ljubim, kaj vse zate storil bi,
Noč in dan na tvojih prsih rad bi počival in zapiral oči,
Jokati nikoli ne smeš zaradi mene,
Ampak živeti z mislijo, da bom samo tvoj in od druge nobene.

A

2007-11-06T12:55:00.001+01:00

V življenju si veliko hudega prestala,
In srečen sem, da si mi svoje srce dala,
Ker te razumem in vem kako ti je bilo,
Tudi sam sem se včasih počutil tako.

A vse se enkrat spremeni,
Iz slabega se dobro rodi,
Za tabo je vse to, kar te je razočarano pustilo,
Kar te je dušilo in nikoli iskreno in predano ljubilo.

Nikoli te nebi mogel spraviti v solze žalosti ali v obup,
Ko bi bila na dnu, se cela tresla ali ti ohromel bi trup,
Nikoli, vse bi storil zate, da vedno bi samo nasmeh imela,
Da dobila bi vse, kar bi si zaželela,
Greh je, če bi te srce zaradi mene bolelo,
Če bi te kakšno moje dejanje prizadelo,
Raje bi umrl, kot pa da bi živel z mislijo kaj sem storil ti,
Saj zame večjega angela kot si ti, na svetu ni.

Si moja sreča, moje veselje, moj smeh, moje upanje, moj obstoj,
Dokaz, da lahko ljubim nekoga bolj kot sebe, si ljubezni poln moj opoj,
Si življenje v središču smrti, svetloba, ki je prodrla skozi trdno temo,
Dobrota, ki za vedno je iz mene pregnala vso jezo in ubila tuje zlo.

Vedno se lahko zaneseš name in mi zaupaš vse kar teži te,
Vedno lahko name obrneš se,
Nikoli te ne bom odslovil in te pustil v solzah in skrbeh,
Da bi namesto mene te objemale v pustih nočeh.

Ne vem, kaj si misliš o sebi, o svoji podobi, o tem kakšna si,
A naj ti povem, da lepa si, da všeč si mi,
Tvoj nasmeh me očara,
Tvoje božanske ustnice.. vsakič, ko jih poljubim se zahvalim, da nisi utvara,
Ko se z njimi dotakneš mojih in se spojijo,
Ko najino ljubezen mogočno naredijo.

In ko spiš.. ko tvoje dolge trapalnice pokrivajo nebeške oči,
Nestrpno čakam, da jih odpreš, da jih vidim predno se ti nazaj zaspi,
Kadar ležiš na meni in se tvoji kodrasti lasje spuščajo name,
Res si bila ustvarjena zame,
Tvoji prsti.. ko z nohti grabiš moj hrbet in si me želiš,
Kako lepo... to in vse kar zame storiš.

Ljubim te, čez vse, samo tebe in naj te nikoli nič ne skrbi,
Saj sem le tvoj za vse večne dni.

A

2007-10-28T21:02:00.002+01:00

Ni rim, ni dovolj besed..., da bi opisal vse.
Gledam te medtem, ko spiš, čutim tvoj dih na sebi,
v spanju poljubljam tvoja usta, te držim za roko, te objemam...
In, ko se ljubiva.. trenutek, ki ga nebi zamenjal za nič na svetu,
ko se tvoje telo dotika mojega, ko sva eno in so tvoja usta odprta,
tvoji lasje čez ustnice, zaprte oči in vzdihi ljubezni med nama.

Vse si mi, tvoja dobrota, nežnost, pozornost..
ko me poljubiš na čelo in mi poveš, da me imaš rada,
ko me objameš in me ljubkovalno pokličeš,
vse... s teboj je vse drugače,
si razlog, da sem lahko živ,
in sinoči predno si zaspala...
besede katere si mi izgovorila,
lahko bi se jokal od sreče.

Popolna si in težko mi je vsakič kadar se posloviva,
saj te že isti hip pogrešam,
navezal sem se nate,
in nocoj, ko pridem domov,
zaspim,
da jutri s tabo se zbudim.

Ljubim te, Anja :***********************

A

2007-10-19T22:18:00.001+02:00

Ali veš kako se veselim dnevom, ki prihajajo,
Noči in vseh mislih, ki se v glavi mi porajajo,
Jutr, ko skupaj se bova zbudila,
A šele po tem, ko se bova vso noč strastno ljubila.

Malo je priložnosti, da se nekaj lepega zgodi,
In meni zgodila si se ti,
S teboj imam občutek, da živim in srečen sem,
Lepo mi je kamorkoli grem,
In vse kar daješ mi,
M e zasanja tudi takrat ko te ob meni ni.

Na tebi je tisto kar privlači moje oči,
A vendar tudi nekaj, da mi hitri srčni utrip povzročí,
Tiso nekaj je takrat, ko z ustnicami po mojem telesu sprehajaš se,
Enkratno, božansko, samo še nate s srcem in telesom čakam le.

A

2007-10-18T14:49:00.001+02:00

Nekdaj sem iskal slavo v očeh, ki me niso opazile,
V ustnicah, katere me niso nikoli poljubile,
Sanjal in si želel, da jaz bi dotik nežnih rok na sebi imel,
Vso srečo in ljubezen, jaz požel,
Iskal upanje, da nekoč pride oseba, za katero bom živel.

In res... na osamljen dan v večerno družbo prišla si ti,
Predstavila sva se in si pogledala v oči,
Iz besede v besedo smeh je postajal večji, skušal sem odkriti tebe,
A vseeno tako, da nebi v celoti srčno razgalil sebe,
Pod smehom vesele deklice se je skrivala ljubezen hrepeneča,
Izkušnja, več kot le ena, boleča,
Odkril sem to in vesel sem bil, da nisem edini,
Ki je vedno stremel k poštenosti, nežnosti, strasti in toplini.

Nato pa naslednji večer... zopet kot iz sanj si bila,
Bila si sijaj zvezd nebeškega neba,
Tako zelo lepa, tako zelo še ne moja tako zelo živa,
Vesela in ljubezniva,
Bolj kot vse sem si želel, da nocoj poljubim te,
A strah me je bilo, da zaljubim se,
Saj nisem vedel kako bo,
In se bal, da mi v srcu bo preveč težko,
Če bi meni poljub nekaj pomenil, tebi pa ne,
In jaz bi nestrpno čakal tisti dan, da zopet objameš me.

Poljubila sva se, utrip mi je narasel, všeč mi je bilo,
Objel sem te, ti tudi mene... kako lepo,
Dnevi so prihajali in vsak dan bolj sva se poznala,
Da sva lahko par, vsem sva dokazala.

In srečen sem, da te imam, da si moja, da me imaš rada,
Da si v dneh grenkobe moja čokolada,
Da si ponosna da me imaš, me ne skrivaš,
Da najino ljubezen zalivaš,
Me objameš, poljubiš, željnega tebe narediš kot nikoli še nobena,
In me do zadnjega trenutka, ko je čas za slovo, ne spustiš iz objema.

Vsak tvoj dotik mene je kot božanje samo pretepanja vajenega lica,
Vsak pogled v tvoje oči je kot življenje, ki ga je negovala resnica,
Vsak tvoj poljub je kot voda, ki jo ustnice po sušnem obdobju nase dobijo,
Razlog da lahko zopet ljubijo in se nikoli več ne izsušijo.

Noč, ko prvič sva skupaj prespala,
Tesno drug ob drugem, se ljubkovala...
Vse si mi spremenila, svet je drugačen,
Jasen, čist, poln, in nič več temen in popačen.

Anja, rad te imam in le s tabo hočem za vedno biti,
Le tebe hočem za vedno ljubiti,
S tabo se zbujati in zaspati,
Tebi svoje srce dokler bije, dati,
Pogrešam te vsakič kadar nisva skupaj,
Vsakič, ko te ni tukaj,
Ne želim imeti več solz in bolečin,
Ki so izvirale iz lažnih ter neresnih korenin,
Katere seme je vzklilo v mojem srcu zaradi drugih,
Zaradi katerih nisem nikoli miren počival na njihovih grudih.

Ti si vse kar imam, brez tebe nisem nič, samo nekdo, ki živi,
A vseeno nasmeha na njegovem obrazu ni,
Hvala, ker si tu, hvala, da si prišla in me za svojega vzela,
Obljubim, da me boš za vedno le zase imela,
Še takrat, ko me več na svetu ne bo in bom v večnosti čakal nate,
Še takrat bom tako kot sedaj, bil zaljubljen vate,
Ljubezen moja edina.

Impossible

2007-07-31T21:57:00.000+02:00

Every song that is so beautiful reminds me of you,
how this is the song that you like it too,
and then I think about the past, on this whole time of knowing you,
how not having you,
not be able of loving you,
and it makes my crying heart even more blue.

With hope to see you in dreams, I fall asleep every night,
because I know that this is the only thing that is right,
to show you how much my heart loves and needs you,
to let you know that there's not a thing that for you I wouldn't do,
to embrace and want you like no one before,
and with saying how much I love you, in this you can be sure.

Veš

2007-07-31T21:51:00.000+02:00

Veš, toliko je na svetu lepih stvari,
ena izmed njih je ta, da po glavi se mi motaš ti,
ne vem zakaj, ne vem kako,
ne vem kako se vse to še bo izšlo,
vem samo, da nikoli te nebi rad izgubil,
da bi ti rad vedno toplino in dobroto nudil,
in vem, da bo lahko srečen tisti, ki te bo iz srca ljubil,
saj bi si vsak lahko le želel s tabo zbuditi,
te do konca svojih dni zvesto ljubiti.

Nisem popoln a pomeniš mi nekaj kar se ne da opisati,
ne povedati in ne narisati,
lahko samo zveš, če boš videla moj globoki pogled, ko bom strmel v tvoje oči,
mogoče boš takrat videla kaj pomeniš mi,
če pa ne boš videla v meni tistega kar si si vedno želela,
če ne boš prepričana, da bi me rada v svojem objemu imela,
pa vedi le,
da vedno čakal bom te,
da se k meni stisneš, zjočeš in izpoveš,
da z lažjim srcem naprej v prihodnost greš,
saj v mojem spominu boš vedno živela ti,
tudi takrat ko me več ne bo, bil bom s tabo vse noči,
ker nikoli nebi rad, da žalostna ti bi bila,
zato bom pazil nate in na tistega, ki te rad ima.

Dan brez tebe

2007-07-31T21:50:00.000+02:00

Še eno jutro, ko te ni,
spet bom sam, ko se zdani,
misel nate grela mi bo osamljeno srce,
in moje ustnice bodo neprestano izgovarjale tvoje ime.

Rad bi te objel,
poljubil,
s teboj se zbujal vsak dan,
z roko okoli tebe vsako noč zaspal,
se s tvojimi lasmi igral,
z roko po tvojem telesu drsel,
trenutke ljubezni in iskrenosti v tvojih učeh ujel.

Kje boš nocoj, ko luna bo razsvetljevala nebo,
ali boš mislila name, kako objeta sva močno,
tako zelo...
v objemu, ki bo trajal,
trajal...
trajal....

Pa vendar, kjerkoli boš že,
mislil bom nate kolikor gre,
da z mislijo nate zaspim,
te v sanjah vidim in poljubim, ter srečen se zbudim.

Rad te imam

2007-07-31T21:47:00.000+02:00

Res je neverjetno, da obstajaš ti,
Ali je to res, bojim se da samo sanja se mi,
Deklice kakršna si ti, danes na tem svetu več ni.

Tvoja pozornost in prisrčnost mi pomenita vse,
Enostavno moje življenje brez tebe dalje več ne gre.

In kaj boš ti počela nocoj,
Mislila name, da si z menoj,
A jaz bom sam v zvezdno nebo strmel,
Moledoval, da bi te v svojem objemu za vedno imel.

Nikoli

2007-07-31T21:46:00.002+02:00

Ko čutim tvojo roko, kako mojo s prsti objema močno,
Čutim kako se najini roki ljubita,
Kako izražata svoje hrepenenje,
Potem pa te pogledam v oči in samo strmim...
Strmim v tebe...
Ne morem umakniti pogleda, dokler ga ti ne prekineš,
Kaj se je z zgodilo z mano ne vem,
In tako se z objemom in poljubom posloviva,
Z objemom si poveva več kot z besedami,
Zakaj mora biti to igra v kateri vedno eden ostane sam,
Kljub temu, da vem kaj si želim in ti veš kaj hočeš.

Pa vseeno, tako nikoli ne bo bilo
In ta nikoli mi s solzami poplavlja srce,
Zakaj.... kaj je to, kako je to mogoče,
Zavračam svoja čustva in jih ubijam z mislijo, da nisi moja,
A še vedno imam v sebi tisti občutek,
Vendar na koncu samo zmajam z glavo in si rečem sam sebi,
Kaj vendarle ti je, tega si vajen bolj kot ljubezni same.

In veš, tudi če bi ti povedal, da sem zaljubljen vate,
Ne bi spremenilo ničesar, ne tebi ne meni ne bi bilo lažje,
Oddaljila bi se, pa saj ni važno kaj jaz mislim, kaj jaz do tebe čutim,
Tako kot ti nikoli samo moja ne boš,
Tako tudi jaz nikoli ne bom povedal, kaj se v meni dogaja,
In na koncu pridem do vprašanja na odgovor, ali je to sploh pomembno?
Pri vsemu temu pa je najbolj ironično to,
Da veš kako zelo všeč si mi in da jaz vem, da sem ti jaz tudi,
Da oba drug drugemu iz oči bereva misli,
Pa ne moreva ničesar storiti...
Kdo ve, mogoče je tako še najbolje,
Da si z očmi poveva vse misli, besede, poželenja, hrepenenja,
Sanje in pomislekov, kako bi se svet vrtel, če bi namesto njega bil jaz
In namesto mene on,
Mogoče je tako najbolje,
Ker res ne vem, kaj bi bilo, če bi te poljubil
In ti rekel, da sem zaljubljen vate?

Vem, da slej ko prej bo tudi mene sreča obiskala,
In da se bom nekoč, ko bom imel trenutek samote,
Ob pogledu na pusto naravo spominjal na vse to,
Pred očmi bom imel tvojo sliko,
Nasmehnil se bom in ne bom rekel ničesar drugega,
Ničesar drugega razen tvoje ime.
Tako kot vsak dan se bom tudi takrat spomnil,
Da si mi sorodna duša, da ni lepšega kot se pogovarjati s teboj,
Vedeti, da me razumeš,
Ničesar nikoli nisem hotel od tebe niti ne bom,
Rad bi samo, da mi kdaj prisluhneš in me potolažiš,
Da se lahko v tvojem objemu zjočem, ko mi bo hudo,
Da mi takrat obrišeš solze,
Da se name spomniš, ko me nekoč več ne bo,
Predvsem pa se spomni, da sem si zares vedno želel biti s teboj,
Kjerkoli in kadarkoli, kdo ve, kakšno bi bilo življenje, če te ne bi poznal?
Kako nenavadno, te besede, ki jih zdaj pišem bodo vedno živele,
Nočem, da ti je kadarkoli hudo za vsemi stvarmi, ki med nama nikoli ne bodo bile,
Ko se boš spomnila name potem, ko me bo že črna zemlja zakrila,
Ob teh besedah, ki jih ti bereš sedaj,
Ne reci ničesar drugega kot samo moje ime,
Saj s tem bom tudi jaz živel za vedno in ko boš izgovorila moje ime,
Bo tako kot najin trenutek, ko se pogledava.

Toliko vprašanj, toliko različnih misli,
Ne poznam se več,
Sem to res jaz,
Rad te vidim srečno,
In ko ga objameš,
Ko ga primeš za roko,
Ko ga poljubiš,
Ko se z njemu ljubiš,
Ko se z njemu zbudiš,
....
Verjamem še bolj močno, da vedno bo tako ostalo,
Takrat si edino želim, da bi tudi jaz imel v naslednjem življenju
S teboj tako srečo,
Samo... to so samo misli,
In beseda nikoli,
Beseda NIKOLI,
Je tista katera je resnična,
Saj se živi samo enkrat in nikoli več.

Pogrešam te

2007-07-31T21:46:00.001+02:00

Dnevi brez tebe so dolgi in osamljeni,
Pogrešam te,
Ne vem sicer zakaj,
Zakaj te pogrešam drugače kot ponavadi,
Ne znam olepšati te pesmi in jo zapisati v rimah,
Predolgo bi trajalo in bojim se, da bi se izgubile te dragocene misli.

Zanimivo, kolikokrat se čez dan spomnim nate,
A najbolj me je strah tega, da mogoče tebi nič to ne pomeni,
Ali pa da mogoče ti ni mar, če si v mojih sanjah ali v sanjah od nekoga drugega,
Vsako jutro, ko vstanem se spomnim tvojega brhkega telesa in drhtečih ustnic,
Rdečih, sočnih in tako zelo v skušnjavo vodljivih,
Rad bi te objel,
Ampak objel na tak način, da bi ti to nekaj pomenilo,
Objem, ki bi si ga zapomnila,
Rad bi v tebi našel kotiček v katerega bi lahko skril svoje srce.

Čudno, tako nekako bližje se mi zdiš,
Vse bi bilo v redu, če nebi imel pred očmi tebe,
Kako se rahlo nasmehneš in z vratom zamajašp levo in desno, dvigneš čelo
In val vetra ti razpiha sprednje laske,
Tvoje oči...
Iskreči biseri v morju med najtemnejšimi koralami,
Nikoli nebi zašel, če bi jim sledil.

Veliko stvari je v meni, ki bi jih rad povedal,
Samo da ne vem kako naj jih povem,
Ker.. nočem te izgubiti,
Rad sem v tvoji bližini,
In včasih imam občutek, da sem sam kljub temu, da te imam v srcu,
Na vprašanje zakaj je tako, še iščem odgovor,
Mogoče zato, ker vem kako o kakšni stvari razmišljaš,
Pa spet,
Ne želim si, da bi si vzela del mene in me pozabila,
Preprosto je in v to sem prepričan,
Da te imam rad.

Neskončna zgodba

2007-07-31T21:44:00.000+02:00

Spomnim se dne, ko sem prvič te pogledal v oči,
videl tvoj nasmeh, tvoje lepe ustnice, končno videl sem kakšna si,
minevali so dnevi, tedni, meseci, leta,
najina življenja so se spreminjala in hodila od cveta do cveta,
oba okusila zaljubljenost, bolečino in radóst,
oba sva na različne načine in še vedno prestajava mladost.

Pa vseeno, vedno sem te v mislih imel,
vedno sem si od tebe nekaj večjega želel,
in postala sva dobra prijatelja, končno.. in tako ob tebi sem,
vedno rad k tebi po objem ali poljub grem,
morda samo po pogovor, po nekaj polnih besed brez floskul in ironije,
po čas, ko lahko se najino druženje v harmonijo zlije.

In da te imam rad, ni nobena skrivnost,
ni nobena norost,
zares te imam in četudi druge ustnice namesto tvojih me poljubljajo,
četudi druga usta mi ljubezen obljubljajo,
te še vedno rad imam,
že od dne odkar te poznam,
in vem, da lahko bi storil več, da bi več časa s tabo preživel,
a kaj, če se zgodi, da dobim željo po tem, da rad bi te za vedno ob sebi imel?

Ne vem, po čem si se odločila, da me vidiš tako kot me,
ne vem, zakaj toku prepustiš se ne,
pa vseeno moraš da veš,
da kamorkoli že greš,
moje misli bodo vedno s teboj,
in vedno si bom želel, da bi bila tisto noč z menoj.

Veliko sem že prestal, veliko stvari me je že izučilo,
veliko razpletov me je še trdnejšega naredilo,
in vse kar mi daješ ti,
cenim in praznino v srcu zapolnjuješ mi,
zato hvala, ker kljub vsemu kar sem že prestal,
vem, da nisem sam in četudi rad bi tebi svoje srce dal,
pa ne morem, ker sama sebi tega ne dovoliš,
čeprav sama k neskončni in popolni ljubezni po tihem upaš in moliš,
in nikoli po vsem tem času odkar se poznava,
ter drug drugemu razumevanje in tolažbo v nuji dava,
nikoli nebi mogel te izbrisati iz spomina,
ker še vedno mi življenje greje tvoja toplina,
če pa kdaj spomin slučajno izgubim,
ali morda solze na obraz dobim,
pa vem, da se bo še vse uredilo,
in veliko lepih trenutkov se nama bo še zgodilo,
saj vem, da občutka, ko so se tvoje ustnice z mojimi poljubile,
v pozabo nebi nikoli potonile.

Že videno

2007-07-31T21:43:00.000+02:00

Po temni megleni poti domov hodim,
Med gozdovi in sencami dreves zamišljen blodim,
Tiho okolje, občasno veter objame veje in naredi šum,
A kot zvon moje srce razbija bum bum.

Leva roka mi v zraku tako kot ponavadi lebdi,
A v desni ničesar ni,
Tvoja dlan bi morala v njej biti,
Tvoja usta bi me morala nocoj ljubiti,
Tvoji lasje bi se morali s konicami dotikati mojega obraza,
Tvoja duša bi se morala otepati srdu in mraza.

Kot da včasih izgubljen tavam, kot da dihati ne morem, to mi delaš ti,
Ubijaš me, kradeš mi misli, povzročaš, da imam več žalostnih kot srečnih dni,
Boli me, tako zelo me tukaj notri boli,
Tako zelo boleče, ti, srce zlomila si mi.

Nič nimam, ne smeha, ne solz, niti ene osebe, ki bi jo ljubil bolj kot vse,
Nič.. vsi drugi so pomembni samo jaz ne,
Prideš do dna,
Ko tvoja prikazen nad mano oblast ima,
A vse to bi izginilo, če odprl bi se kje drugi cvet,
A ga ni, pokvarjen, zloben, neurejen in neresen je ta svet.

Črna slika, to sem jaz, moje ime.. moj glas.. komu mar,
Komu.. toliko dni se mi je že uničilo, vsak dan bolj sem star,
Kaj če prej umrem kot pa da tisto lepo doživim,
Kaj če me sploh več ni, predno resnično njo dobim?

Ne morem več, ne zmorem, poskušal sem, ne morem več, preveč boli,
Gledati nove sadove naslade demonov z begajočimi očmi,
Znova in znova sem dobival žalost, vse so me prizadele,
Vse so mi nož samo že globje v srce potisnile in ob tem sladki smeh imele.

Zakaj jaz, s čim sem si to zaslužil, nikoli si nisem mislil, da kaj takega obstaja,
Spoznam novo osebo in že se mi v glavi misel poraja,
Kdo je, zakaj je, ne vem sploh kaj naj rečem samemu sebi, nimam več besed,
Plaže, morje, sončni zahod, najlepši biseri narave, pozabi... skale in led,
Takšen, brez tebe, moj je svet.

Izgubil sem se, ne znam več naprej, hudo mi je,
Vse narobe mi gre,
Pomagaj, prosim, kjerkoli in kdorkoli že si,
Nočem več brez tebe preživeti niti enega dneva in noči,
Reši me,
Prosim te,
Grozno mi je.

Zbogom

2007-07-31T21:42:00.000+02:00

Zgodaj zjutraj se zbudim,
Vsako noč sam v svoji postelji spim,
Misli prazne, želje neizpolnjene, hrepenenja ubita,
Ljubezen, ni je, ostaja mrtva ali skrita.

Zamislim se nad svojim življenjem in vse kar vidim je,
Razočaranje, žalost, trpljenje, neuslišanost, to v obup vodi me,
Roke, ki bi me božala, ustnic, ki bi me poljubljale, ni,
Včasih si srce zaželi,
Da utrip bi zastal,
Saj ni nobene, ki bi ji rad vse dal,
In to da je moj svet zame ječa,
To je kot bolečina, ki povzroči ti jo igla žareča.

Nihče me ne sliši, zakaj se to dogaja meni,
Zakaj izgubljen tavam v temi,
Razočaran sem nad vsem kar sem doživel,
Gabi se mi misel na vsako, ki sem jo v srcu imel,
Vedno sam, ob njej ali brez nje,
Začne se, ko zlomljeno mi je srce.

Upam in čakam, zakaj, katero, na kaj,
Kje je zame tista pot v raj,
Kje je tista, ki v rokah ključ od vrat drži,
Me k sebi vabi in se mi ljubeznivo smeji?

Ko bi lahko imel to moč, da izbrisal bi grde spomine,
Na nepopolno ljubezen, ki še po koncu ne mine,
Ampak me muči in me preganja,
Stiska v trebuhu ob misli na nova spoznanja,
Naj to izgine, ne zdržim več,
Srce mi je tako kot da v njega rine topi meč.

Ni več besed, ki bi opisale kako počutim se,
Vse bi dal, samo da Ona bi ljubila me,
A nikoli ni bilo tako,
Vedno sem lahko samo gledal, nikoli imel se lepo,
Sanjaril o njej, videl samo njo,
A z njenim odhodom je tudi moje upanje odšlo.

In na koncu pridem do dejstva, da ničesar nisem imel,
Nobeni nisem dejansko srca ogrel,
Saj toliko ledu stopiti se ne da,
Če te Ona ljubi le kot prijatelja.

Zakaj jaz, zakaj vedno iste stvari,
Kdo ta bolna stanja povzroča mi,
Kot otrok, ki skozi izložbo gleda drage in mamljive stvari,
Imeti jih ne more, on to ve in to ga žalosti,
Ne vidim več izhoda iz tega, nekdaj upanje sem ljubil,
Sedaj živim samo še zaradi življenja, tega še nisem izgubil,
Tako grozno je to, ker Ona ki ti pomeni vse,
Z drugim je,
Z drugim počne vse kar si ji srce zaželi,
In zavedanje, da do tebe ne bo nikoli tako ljubeča, to boli,
Zbogom ljubezen, zbogom upanje, dolgo sem vaju čakal,
Umrlo mi je srce, nikoli vaju nisem dočakal,
Odhajam v svet puščav, brez oaz,
Da solze mi prepojijo obraz.

Zakaj?

2007-07-31T21:41:00.000+02:00

Zakaj ljubimo osebo katero potem razočaramo,
Zakaj se jočemo namesto da se smejimo,
Zakaj slabih stvari nikoli ne pozabimo dobre pa,
Zakaj ljubimo nesrečno bolj pogosto kot pa srečno,
Zakaj ne moremo preprosto živeti v nedotaknjenosti našega uma,
Zakaj in kdo nam tako kroji življenje, da imamo namesto
nebeškega srca v prsih, kocko ledu?

Zakaj slišimo laž bolj pogosto kot resnico,
Zakaj besede, ki želijo biti izgovorjene ostanejo zamolčane,
Zakaj nas potem ravno te neizgovorjene besede žalostijo,
Zakaj vedno razmišljamo kako bi bilo, če... ,
Zakaj se nam vedno vsi smejijo, ko nam kaj ne gre,
Zakaj mora vedno biti nekdo, ki nas ne mara in ne ljubi,
Zakaj moramo na koncu vsake življenske poti ostati sami?

Zakaj tudi v naših srcih vlada vojna in ne mir,
Zakaj upamo na nekaj, česar nimamo in nikoli ne bomo imeli,
Zakaj spoznamo vedno napačne ljudi katere naša čustva ne zanimajo,
Zakaj si želimo poljubiti osebo pa je ne smemo,
Zakaj vse kar umre se nikoli več ne povrne,
Zakaj šele takrat, ko umiramo si zaželimo, da bi vsakemu,
ki nas je prosil za ljubezen dali upanje?

Zadnje slovo

2007-07-31T21:40:00.000+02:00

Sedaj se moram sprijazniti, da najina ljubezen ne bo nikoli živela,
Da najina srca ne bosta nikoli drug drugega imela,
Zakaj je bilo tako, da še vedno se tega spominjava lahko samo,
Kako sva se oddaljila in kako nama je bilo na koncu v srcu težko.

Pogrešam te in ne mine dan, da se nebi spomnil nate,
Tako zelo sem se takrat zaljubil vate,
Ko sva se prvič objela in plašno na usta poljubila,
Ko prvi korak k nečemu večjemu, sva storila.

Zakaj si odšla, zakaj si me pustila samega v dežju,
Zakaj te sedaj, ko to pišem, ni tu,
Zaupal sem se ti, odvrgel svoje breme nesreče,
Ko poljubljal sem tvoje ustnice ljubeče,
Tako lepo te je bilo imeti v objemu,
Nikoli si nisem mislil, da se boš vrnila k njemu,
Pa si vendarle se,
In v solzah v deževnem popoldnevu si zapustila me.

Ubila si mi zaupanje, ubila si mi vso ljubezen, ki sem jo še imel,
Zamrznila srce, ki sem ga poslednjič le zate še ogrel,
Vse si vrgla proč, proč od sebe,
A jaz noro imel sem rad tebe,
Še vedno se spomnim tistega dne, ko sva se ponoči poslovila,
Dne, ko si mi obljubila,
Da boš le moja bila,
Da nikoli ne boš odšla,
Dne, ko si mi za lahko noč rekla, da rada me imaš,
Ti ne veš kakšno srečo in žalost lahko nekomu daš,
Dovolj so le besede, ki se tudi v potokih solz ne utopijo,
Ki nikoli miru in sreče v srcu ne naredijo,
Kadar storiš nekaj kar človeka stre,
Ko zaradi izgubljene ljubezni do tebe, do smrti zjoče se.

Verjel sem ti, vse storil zate, a to si tako hitro pozabila,
Ignorirala si me, nisi mi pogledala v oči in resnico spregovorila,
Čakal sem cel dan v tišini, ker ni bilo ne duha ne sluha o tebi,
Kaj vse sem prestajal, o tem raje pisal ne bi.

Veselil sem se dne, ko vsi bi zvedeli za naju,
Kako sva skupno pot začela v mesecu maju,
In lahko bi bila živi dokaz, kaj prava ljubezen je,
Kako lahko dve osamljeni duši, v eno združita se.

In... ni te več, samo še v spominu mojem si,
Nimam želje te poklicati, srečati, ker zame srečnih dni več ni,
Pa vseeno si me nekaj naučila,
Vseeno si mi nekaj lepih dni v srcu pustila,
Občutki tako božanski, kot najlepše sanje kar jih je kdaj bilo,
A žal moje sanje so se še vedno končale tako,
Da sem jih odsanjal in se zbudil,
In vse kar sam imel rad, za vedno izgubil.

Sama si se tako odločila, sama si se dobremu odpovedala,
Sama si se zopet v žalost zagledala,
Želel sem ti podariti vse dobro, ki je v meni,
Vedno biti ob tebi, na svetlobi in v temi,
A kaj naj, to je bilo najino zadnje slovo,
Živi z mislijo, da si imela in zapustila ljubeče srce to.

Vse

2007-07-31T21:39:00.000+02:00

Vse bi ti dal kar bi hotela,
Vsa morja sveta zate preplul, samo, da bi si me zaželela,
Da bi tvoje srce postalo odprto in toplo zame,
Da bi mi šepnila na uho, da si zaljubljena vame.

A pot do tega je dolga, celo neuresničljiva, morda,
Ne vem, kakšno vrednost ljubezen pri tebi ima,
Ne vem, kaj si ti resnično želiš,
Mene, moje srce, samo reci, v trenutku ga dobiš.

Bojim se, da skrivaš svoja čustva in jih zatiraš,
Da si želiš ljubiti in da za ljubeznijo umiraš,
A te je strah to si priznati in se toku prepustiti,
Se nekomu zaupati, se v njegov objem skriti,
Zakaj, zakaj, zakaj imam tak občutek, da to zate kot pribito drži,
Vem da znaš biti ljubeča, pozorna, čustvena, taka lahko si,
Poruši vse temelje prepričanj, ki si jih zgradila, odpri oči.

Vsako jutro

2007-07-31T21:38:00.000+02:00

Vsako jutro, ko me sonce obsije,
In ko svež veter v mojo sobo zavije,
iz temačnih sanj samote se prebudim,
z mislijo nate, vsak dan preživim.

A ob meni te ni
pogrešam te in želim si,
slišati tvoj nežni glas in ljubki smeh,
gledati toplino in se zgubljati v tvojih očeh,
ne morem nehati misliti nate,
vse bi storil zate.

Rad bi, da se to nikoli nebi končalo,
da se tvoje srce ne bi z mojim igralo,
rad bi čutil srečo pravo,
s teboj gledal sončni zahod, strmel v daljavo.

Samo ti me lahko rešiš pred pogubo,
preusmeriš mojo solzno ljubezensko strugo,
v radost, ljubezen, veselje,
in mi pokažeš Pravo življenje.

Želim si, da bi me vedno, ko bom žalosten objela,
me do konca življenja iskreno rada imela,
primi me za roko in me popelji v svet tvojih želja,
saj zame ti boš vedno ta želja bila.

In potem, ko bom legel v hladno posteljo,
zaprl oči in pomislil kaj trenutno delaš ti,
kje si,
ali misliš name ali ne,
želel si bom, da kmalu bi videl te,
te objel in poljubil,
te nikoli... zares nikoli izgubil...

Zame si nekaj posebnega

2007-07-31T21:36:00.000+02:00

Znova in znova sem nestrpno čakal, da s tabo pišem si,
A odkar sem videl milino tvojega obraza, nisem mogel odmakniti pogleda s tvojih oči,
Mislim nate in nasmeh vedno zaradi tebe na obrazu dobim,
Edino ti mi lepšaš dneve in noči, to za vedno si želim.

Srečen bo lahko vsak tisti, ki te nekoč dobi,
In se s tabo v objemu na zasneženo jutro prebudi.

Nisem nič nadnaravnega, sem telo iz mesa in krvi,
Edino del tvoje duše mi manjka, zato svoje srce odpri,
Ker za vedno svojo radost in zvestobo rad podaril bi,
A ne kar eni, ki tega nikoli zaslužila si ni,
Jadro moje se je razprlo in veter na katerag čaka, si ti.

Prijatelja in ali kaj več za vedno v meni boš lahko imela,
Objeta oba, ob robu jezera v sončnem zahodu sedela,
Samo tvoje srce ti lahko pove,
Eno besedo, ki bo nosila od tvojega dragega ime,
Brez olepšav, takega kakršen je,
Nič boljši, nič slabši, tak zasluži si te,
En sam zvok svojega srca poslušaj,
Ga imej rada in da ostaneš za vedno z njemu, upaj,
A če že veš kdo ta oseba je, ne čakaj, hitro ga za rokav porukaj.

Želim si tvoje bližine

2007-07-31T21:30:00.000+02:00

Ž elim si več kot bi ti smel povedati,
E nkrat bi želel obdržati poljub kateremu se ne bi bil treba odpovedati,
L jubezen... tvoje ustnice polne nežnosti,
I n topline polne srčne razsežnosti,
M isli resnične iskrenosti.

S amo po tebi moje srce hrepeni,
I n v temni noči joče, ker te ni, ko si te objeti želi.

T udi če me nikoli ne boš hotela,
V svojem srcu me imela,
O stal mi bo najlepši spomin in na mojih ustnicah okus po tebi,
J esen namesto pomladi bo v meni, ker te nikoli ne bom mogel imeti ob sebi,
E dino ti si tista katero nikoli v celoti pozabil nebi.

B rez tebe in tvojih poljubov mi živeti ni,
L jubil bi te, če le dovoliš mi,
I skreno in do konca svojih dni,
Ž e vse življenje čakam na žensko kot si ti,
I n sedaj ko sem te našel, te prosim le da svoje srce odpri,
N e boj se, saj več kot popolna zame si,
E dino kar si želim je brezmejna ljubezen brez laži.

Tebi

2007-07-31T21:29:00.000+02:00

Tebi, ki te še ne poznam

Kako lepo mora biti se zbuditi ob tebi,
Kako lepo mora biti, ko končno nehaš lagati sebi,
Da zate obstaja cvet ljubezni, ki bo za vedno samo tvoj,
Ko iz njenih ust bo slišati besedi: moj moj.

Sanjam te, dekle z dolgimi lasmi.
Dekle z radovednimi očmi,
Sanjarim kako poljubljam tvoj vrat, ustnice, lica...
Kako iz tvoj ust prihaja vedno samo resnica.

Kje si, rad bi čutil te,
Rad bi, da sedaj objameš in poljubiš me,
Rad bi, da naju na zasneženo jutro v objemu sonce prebudi,
Rad bi da v viharni noči, tvoja glava na mojih prsih zaspi.

Že celo življenje te čakam a samo okus in del teh sanj doživim,
A to nisi ti, to so le ne ljubeče utvare, kje si, kako naj te dobim,
Rad bi brezskrbno in ljubezni polno živel,
S tabo na koncu pomola ob sončnem zahodu sedel,
Bil deležen tvoje strasti, hrepenenja, nežnih rok,
Ki obrisale bi mi solze, ustavile jok,
Ne reci, da samo sanjam, da tebe v resnici ni,
Ne.. to ne sme biti res, pridi, svoja vrata ljubezni mi odpri.

Ko bi ti vedela, kaj vse se mi je že zgodilo,
Kolikokrat se mi je že srce zlomilo,
Včasih najraje bi tekel v dežju in vpil,
Spet drugič, bi se najrajši v svoj svet skril.

Že bolečino sem spoznal,
Bil sem naiven, verjel in mislil, da rada me ima, srce ji dal,
A tega nobena ni cenila in si je samo sposodila mojo dušo, moje telo,
Ko je bilo konec sem jokal in se spraševal kaj mi je tega treba bilo.

Dovolj imam tega, ne prenesem več umazanega smeha ki mi v spominu živi,
Ki se v sanje prikrade in nočne more povzroči mi,
Ne, za vedno hočem izbrisati vse tiste besed ne vredne obraze,
Vsako dekle, za katero sem slutil, da mi laže.

Nič se ne more primerjati s tem kar je bilo in kaj je še v meni ostalo,
Kje si sedaj, komu si obljubljena preden bo tvoje telo meni ljubeče srce dalo,
Preden bo tvoja duša oživila nazaj moje poželenje in ljubljenje z osebo, ki jo ljubiš,
Kateri mirnost, predanost, zvestobo in razumevanje nudiš?

Moj svet je temen, za mano so volkovi, pred mano je prepad,
V meni jesen namesto pomlad,
Reši me, oživi me, kot okameneli fosil naj iz praha dvignem se,
V življenju ali v smrti, poišči in ljubi me.

Svet brez tebe

2007-07-31T21:28:00.000+02:00

Besede niso dovolj, da se stanje spremeni,
Kaj čutim do tebe ne morem izustiti saj drugemu pripadaš ti,
Da te imam rad, lahko ti govorim le s strmenjem v tvoje prelepe oči,
Kako je čudovit tisti dan, ko vidim te,
V trenutku vse hladne misli zapustijo me.

Gledam te vedno, ko proč od mene odhajaš,
Kadar z nebeškim nasmeškom proti meni prihajaš,
Razmišljam kako naj povem, da všeč si mi,
Da srečen tisti, ki v tvojem objemu zaspi,
In se na tvojih prsih zbudi.

Zares si sonček, ki prežene moje oblačne dni,
Ki utre srečo skozi moje solzne oči,
Ki me greje kadar mi je mrzlo,
Želim si, da vedno bi ostalo tako.

Kadarkoli sem po mestu hodil, sam sem bil,
Na stransko pot vedno v življenju sem zavil,
Vedno videl dva kako se poljubljata,
Se zamislil kakšno srečo on ima,
S tegobo v srcu naprej sem se sprehajal,
Novim sem kose svojega srca razdajal,
Vedno gledal in si želel,
Da bi tako kot si ti, nekoč imel.

Strah

2007-07-31T21:27:00.000+02:00

Zjutraj sem se zbudil in nate spomnil sem se,
Vendar za trenutek pri srcu stisnilo me je,
Zbal sem se, da so najini pogovori le sanje bili,
In da v resničnem svetu ne obstajaš ti.

Dokaj hitro se mi je na obraz nasmeh prikradel,
Zamislil sem se, kdo bo tisti, ki ti bo srce lahko ukradel,
Res bo lahko srečen bil,
Te vsako noč v svoj objem skril,
Te ljubil na vse večne dni,
In ti na uho šepetal kako popolna si,
Da mu brez tebe več živeti ni.

Tako sem srečen, da srečal sem te,
Da ni stvari, ki na tebi bi motila me,
Da je prvi vtis več kot samo čudovit,
Meden, poln, topel in v sam cvet mojega srca skrit,
Upam, da bo tako in še lepše bilo,
In da se to nikoli končalo ne bo,
Saj sem mnenja, da si oseba katero si vsak lahko le želi,
Upa, sanja in hrepeni po tem, da jo nekoč morda dobi.

Sanje

2007-07-31T21:26:00.000+02:00

V teh sanjah, bil sem tvoj in si me ljubila,
strastno in ljubeče so najina srca bila,
tvoji iskreni pogledi in veter v tvojih laseh,
poljubi in tvoj sladki smeh,
moja glava na tvojih prsih in roka na mojem licu tvoja,
s celo dušo in telesom bila si moja.

S prsti sem ti kodral lase,
ob poljubljanju izgovarjal tvoje ime,
ti govoril da pomeniš mi vse,
da svet je zame nič brez tebe.

V meni je bilo toliko topline in sreče,
ko gledal sem tvoje oči speče,
tvoje ustnice drhteče,
ko privil sem se k tebi in te poljubil,
vedel sem, da si res moja in da te ne bom nikoli izgubil.

Sedaj, ko sem buden te pogrešam tako zelo,
strah me je, ker ne vem kaj zgodilo se bo,
ni te tukaj in jaz si te tako želim objeti,
te vsak dan in noč ob sebi imeti.

Prosim poglej me v oči,
rad bi ti povedal kako zelo všeč si mi,
samo tebe si želim,
vse bi storil samo, da te dobim.

Samo še spomin

2007-07-31T21:24:00.000+02:00

Bili so dnevi, ko živela sva v upu prihodnosti,
V prepričanju, da tistega kar bi naju spravilo narazen, ni,
Ko pomislim na vse trenutke, ki sva jih skupaj preživela,
Kako sva skupaj ležala, sanjala, smejala in se vedno lepo imela,
Se ne spomnim več o čem sva se pogovarjala, vidim samo sebe,
Kako se smejim, kako objemam tebe,
Nakar se vprašam, zakaj se je vse to končalo,
Mar nisem bil jaz tisti katerega je tvoje srce iskalo?

Veš... vsak dan za tebe sem živel,
Samo tebe v mislih in sanjah imel,
Potem pa sem opazil, da si se spremenila,
Ljubezen do mene te je minila,
Spomnim se dne, ko sem sedel zraven tebe in se zavedal,
Zavedal sem se, da te izgubljam a ti tega nisem nikoli povedal,
Vendar sem čutil, da to nisi več ti in da je samo še vprašanje kdaj,
Boš odšla in se nikoli več vrnila taka kot sem te ljubil, nazaj.

Leto je minilo in moje rane zacelile so se,
Moje srce ne ljubi več te,
Zato sem sklenil, da ti pišem in se od tebe poslovim,
Ti vso srečo in ljubezen v novem življenju zaželim,
Upam, da boš našla to kar si iskala,
In da ne boš na koncu nesrečna z glavo zmajala.

Hvala ti za vse lepe dni, ki si mi jih podarila,
Hvala ti za besede, ki si mi jih izgovorila,
Pa tudi če so zaigrane bile,
Vedno sem ljubil te,
Res ni bilo lepo, da si na tak način zapustila me,
Ni bilo lepo, da to na moj rojstni dan spomnila si se,
Ko pa to že prej v notranjosti razžiralo te je,
Vendar preteklosti ni več mogoče spremeniti,
Strtega srca pozdraviti moč več ni,
Močno si me takrat prizadela,
V tisti minuti si mi vse kar sem imel, vzela.

Tako dolgo časa je potrebno, da ljubezen zagori,
A tako malo, da se jo ugasne in dokaz na mojo teorijo bila si ti,
Sprašujem se, če kdaj pomisliš name predno zapreš oči,
In če kakšna solza po licu spusti se ti,
Hmm... kdo ve če ne misliva drug na drugega isto noč,
Ali mi je žal, da moje ustnice ne greje več tvoj poljub vroč,
Na to vprašanje si skušam odgovoriti,
So trenutki, ko te pogrešam in se pred celim svetom hočem skriti,
A kar je bilo je bilo,
Mogoče je še za oba najbolje tako.

Novo življenje

2007-07-31T21:12:00.000+02:00

Vstopila si v moje mračno življenje,
s poljubom si ugasnila moje trpljenje,
ko sem občutil tvojega poljuba sladkost,
to nežnost, da bi še iz slabiča odvzel vso slabost,
mehkobo in sladkost tvojih ustnic na mojih,
vem, nikoli se ne bi mogal naveličati teh poljubov tvojih.

Nimam denarja a res rad te imam,
nisem lepotec in na slepo ne igram,
nisem ne dober ne slab a vem kaj si iz vsega srca želim,
če boš le spoznala kaj pomeniš mi, te mogoče nekoč dobim.

Nikoli ne bi mogel prizadeti osebe kot si ti,
saj vse bi storil zate, da le srečna bila bi,
vse za kar te prosim je tvoja ljubezen,
naj me oblije in ubije kot najhujša bolezen,
ni mi mar saj vsaj enkrat zares vedel bom kaj sem želel imeti,
da imel in ljubil sem tebe za katero je bilo vredno umreti.

Tudi če me boš zavrnila,
svoja čustva do mene skrila,
me nikoli več na ustnice poljubila,
in boš s svojo potjo drugam zavila,
moje srce bo vedno prostor zate imelo,
hrepenelo, čakalo in umiralo, ker te ni nikoli imelo.

Objemi me, ljubi me, raztrgaj mi srce, razočaraj me,
delaj z mano grdo, vseeno, samo bodi moja le,
vzemi to moje srce utrujeno od utripov bolečih,
želim si tebe in tvojih besed ljubečih.

Ljubim te

2007-07-31T21:10:00.000+02:00

L jubezen do tebe, tako lepa, da od sreče jokal bi,
J utra so topla, ljubeča, prvo na kar pomislim si ti,
U trip mojega srca ponori vsakič kadar vidim te,
B rez tebe sem samo še suha roža brez vode in zemlje,
I n kaj mi bo pusto in temno življenje,
M misli žalostne, če bi te izgubil, ostalo bi mi trpljenje.

T i si moja in vedno bom tebe ljubil samo,
E no sva in za vedno ostalo bo tako.

Konec za koncem

2007-07-31T21:09:00.000+02:00

Nocoj spet solze bodo družbo delale mi,
Ne, ne bo mi pomoči,
Preveč je že bilo,
Stvari, ki razžrle so mi srce zelo,
Košček tu in košček tam,
A na koncu vedno ostal sem sam.

Znova in znova so me lepa usta ljubeznivega naredila,
V meni zaupanje, navezanost in ljubezen razvila,
Oblubljala a obljub ne izpolnjevala,
Več žalosti in nemirnosti kot pa sreče so mi dala,
Živel sem z utvaro, nikoli ti ob meni nisi zares bila,
Nikoli me nisi ljubila s polno radostjo tvojega srca.

Te tvoje ustnice... te tvoje oči, kako zelo sem jih ljubil,
Kako zelo sem jokal, ko sem jih za vedno izgubil,
V ustih imel okus po tebi in vonj na moji obleki tvoj,
Spremenila si svet moj,
Ne upam si obiskati krajev, katere sva skupaj obiskala,
Kjer sva se objemala, poljubljala, se skupaj smejala.

Pusti so te kraji, v odmevu še vedno nekje tvoj glas bedi,
Kljub temu, da tebe tam več ni,
Še vedno te slišim in se sprašujem zakaj se to zgodilo je,
Da z dejanji proč odrinila si me,
Kaj res nisi videla, da to kar delaš prav ni,
Zakaj me nisi resnično ljubila, zakaj nisi odprla oči?

Vse sem bil pripravljen storiti zate,
o.. Bog.. kako zelo sem bil zaljubljen vate,
ko bi vedela kaj vse sem čutil,
ko bi vedela kako zelo sem te ljubil,
in sedaj sem sam, imam samega sebe,
in moje življenje nikamor ne vodi, brez tebe.

Žal mi je, da se je izkazalo, da si drugačna kot je bilo rečeno,
A nisem ti zameril, pri meni ti je vse odpuščeno,
Moja vest je čista, ne vem pa če lahko ti mirno zaspiš,
Brez da ne pomisliš na to kakšno moč imaš da nekaj narediš,
Mi zmešaš glavo in mi s svojimi dejanji povzročiš bolečine,
Mi na obraz prikličeš solze zaradi stvari vezanih na najine spomine.

Kaj naj si želim, če pa ne vem več kaj želja je,
Mislil sem da je želja to, da ti lahko ljubiš me,
Mislil sem, da je želja nekaj po čemer hrepeniš,
Brez da pomisliš, prvi korak narediš,
Ker si tako želiš, ker čutiš tako,
ker te je bilo si želeti in ljubiti, nebeško lepo.

Dnevi samote

2007-07-31T21:08:00.000+02:00

Dnevi samote in žalosti so vsa leta polnili moje srce,
varajoče oči gledale so me, lažniva usta izgovarjala moje ime,
noči dolge, mrzle in ljubezni hrepeneče,
utapljanje v solzah, brez ljubezni žareče.

Preziral sem vsako stvar, ki je povezovala ljubezen,
mislil sem, da je ni, da je to samo nalezljiva bolezen,
bolezen, ki te ujame in ovije tako močno,
da ljubiš, izgubiš in nato jočeš kot viharno nebo.

Vsa upanja, pričakovanja in občutki so me ubijali,
ker tiste katero sem želel, preprosto nikjer bilo ni,
srce je utripalo vedno počasneje in padalo v pozabo,
ni mi bilo mar zase, hladnokrvnost, to prišlo mi je v navado.

V prsih imel sem kamen, bes, odgnal proč vse,
ki sem jih poznal, ki radi imeli so me,
saj kljub množici ljudi okoli mene sam sem bil,
in vse solze do zadnje kaplje izlil.

Potem pa si prišla ti, kot blisk svetlobe,
si razsvetlila me,
postala si kot duša, ki me je že nekoč imela,
in kot življenje in smrt, ki sta se objela.

Nikoli si nisem mislil, da bom spoznal tako kot si ti,
tako nežno, tako lepo, tako polno ljubezni in strasti,
sanjal, da bom nekoga potreboval tako zelo kot tebe,
nekoga imel rajši kot sebe.

Zaljubil sem se vate in druge poti kot je ta ne poznam,
samo tebe v svojem srcu imam,
upam, da se zavedaš kaj zares zame si,
ne avantura, ne trenutek sreče ampak življenje moje prihodnosti.

Vse bi storil zate, da bi srečna bila,
pokaži mi tistega, ki te lahko bolj kot jaz rad ima,
umrl bi zate, samo da bi rešil angela kot si ti,
saj nima smisla živeti, če okusa po tvojih ustnicah več ni.

Kaj mi bo sluh, če nebi več slišal tvojega glasu,
tvojega smeha, lepih besed, bil bi na dnu,
kaj mi bo vid, če nebi več videl te,
in ti iz oči bral, da ljubiš me.

Ne, to ni ljubezenska zgodba, to resnica je,
to, da pomeniš mi vse,
to, da si želim, da bi se tvoje telo z mojim stopilo,
da bi najino ljubezen nesmrtno naredilo.

Immer allein

2007-07-31T21:06:00.000+02:00

Ich vermisse dich und ich bin so allein,
warum kannst du nicht mein sein?
Warum steht die Frage: Er oder ich?
Ich kann nicht leben ohne dich.

Mein Herz giesst große Tränen,
Es gibt kein Schmerzmittel, was ich kann nehmen,
ich lösche deine SMS-Nachrichten,
ich weine, denn ich weiss, ich kann deine Liebe nicht gewinnen.

Du hast mein Herz ermordet, du hast es gemacht,
ich kann mich nicht erinnern, wann ich habe zuletzt gelacht,
nur Einsamkeit und Dunkelheit, sie sind mir geblieben,
es ist nicht mehr wichtig, was du hast mir geschrieben,
was du mir hast gesagt,
er kam zurück und hat sein Kaltblütigkeit zurück gebracht.

Vergangenheit

2007-07-31T21:05:00.000+02:00

Solange habe ich sie nicht gesehen,
solange in meinem Herzen ist nichts geschen,
ich war zufrieden,
ich habe nicht gewusst wen zu lieben.

Aber sie war nicht mein,
sie war sein,
sie hat mir das nicht gesagt,
liebst du mich, ich habe sie nicht gefragt.

Dein Schein hat mich betrogen,
dein Herz hat mich belogen,
warum habe ich sie getroffen,
warum hat sie meine Liebe weg geworfen?

Als habe ich sie geküsst,
im meinem Kopf war ein grosse Lust,
als ich in deinen Armen war,
war mein Gefühl ganz wunderbar.

Ich habe sie noch nicht vergessen,
ich habe ihre Briefe jeglichen Tag gelesen,
ihr Bild ist jetzt um meine Hand geblieben,
im Leben ohne sie kann ich nicht gelingen.

Love hurts

2007-07-31T21:04:00.000+02:00

Lack of hope,
Once you're in, it's like a dope,
Visions and hopes of it make you happy or sad,
Everyday without it makes you go mad.

How many broken hearts are still healing,
Useless words of sorry, you've lost that loving feeling,
Revial yourself and you may lose,
Take your own way and you won't have to choose,
Sorrow or happy smiles, destiny is waiting without inclination to use.

Love begotten sin

2007-07-31T21:03:00.000+02:00

Our love has been lost upon,
It was like a peaceful sea and never a storm,
Even though my feelings for you are strong,
And I know that you miss my touch still,
We never had free love,
And we miss each other when we are awake,
And when we cry there's a memory of our ungranted love.

If it was a sin that I touched you,
If it was a sin that I kissed your lips,
If it was a sin that I embraced you,
If it was a sin that I looked in your eyes,
Then forgive me, because this was a love begotten sin.

I'm sorry that it has to be like it is,
I wish you will be here everytime when I will need you,
I wish you could be mine for all my life,
Or, just for one moment,
But it's too late to change the destiny.

And my mind is dedicated to you only,
I imagine how we make love,
How you whisper all the gentle words in my ear,
Knowing that what we're doing isn't right,
But we can't help it, eventhough our eyes are full of tears,
We can't deny this desire of loveliness.

I still feel your lips, I still miss them,
I want to kiss you someday without being afraid,
Without heart tearing pain of sadness,
I need your passionate mouth on my face,
Your fingers in my hair,
And no quandary because you are all I need.

You're the one I will always miss,
And I would never regred if you were mine for just one time,
I just can't live like this anymore,
I miss you and it's hard because I know that you miss me too,
I know that you want me as much as I want you,
That you want to be mine,
And even me is not enough big reason to realize all these wishes,
And what we have is like a walk without a destination.

In me

2007-07-31T21:01:00.000+02:00

There's so much love that needs to be grown,
that wants to be shown,
shown,
to who?
to who if it can't be you...

Why is my whole life just a formation made of little moments,
moments that have changed, broken and filled my heart with tears,
all sadness and constant fears,
why....

When a kiss means nothing,
when we hug just because there's a good occasion,
when I hold your hand and my heart gets flooded with emotions,
and so, this strophe has no rhyme, because...
because ryhme is when two words love each other,
and the result of their love is rhyme...
rhyme...
ryhme that reminds me of me and you.

This relationship has ended before the start,
in my soul there's only one more scart,
a scart that will vanish someday,
but words that I wanted to say,
words like I love you,
I want you,
I need you,
I miss you,
I live for you....
they will all be forgotten,
because your heart has doors,
and my key can't open them,
why....?

Be here

2007-07-31T20:55:00.001+02:00

Lay beside me under the stary sky,
hug me and don't ask me why,
why am I still thinking of you,
why all my nights are cold and blue,
you know the answer better than me,
so lay beside me, 'cause I want you to see,
the pain that my heart has done to my eyes,
every smile tries,
to cover the tracks of my tears,
every hope to kill my fears,
but doing this is like living forever, impossible and without success,
because you're not here to save my heart from deadly mess.

You know, as long as I will live,
as long as it will snow,
as long as it will rain,
as long as the sun will shine,
I will wait for you,
just in case if you will need me,
need me... me,
just me,
because if you will never need me,
there will be no sun to shine,
no rain to to rain,
no snow to snow,
and no me to live.

My whole living was without you and it maybe always will be,
because you're the only woman for me,
the only reason why do I stand up every day,
why all the things I say,
are the thoughs of my heart,
and even if we someday go appart,
when you will love another,
when you will became a mother,
think of me, on all those days when we talked,
on the roads of life that we never walked,
together,
how we never stayed in love forever,
and don't ask yourself why it was like this,
because we both know I'm not the one who you would really miss,
who you would love like noone before,
who you would kiss and ask for more,
that who isn't and it will not be me,
because life is made so, that everything what we see,
is a formation,
of our imagination,
and it's sad but true,
that this imagination, dreams that I keep in my mind was and it will only be you,
you and not me,
only God knows the answer, only he,
can explain what do you feel,
for me, in real.